V BRONU ZAPISANE ZGODBE
Slavko Oblak
Slavko Oblak se je rodil leta 1934 na Rečici pri Bledu. Odraščanje v okolju Blejskega kota, med domačijami, vrtovi in naravo, je ostalo pomemben del njegovega spomina in poznejšega ustvarjanja.
S 15 leti je končal poklicno šolo v Kranju in postal izučen tesar. Ob službi je popriel za delo še na kmetiji. Kosil je travo in pomagal pri vseh kmečkih oparvilih na njivi in v štali, ki so potrebovala mlado in močno roko.
Življenjska pot ga je nato vodila v Nemčijo, kjer je na münchenski likovni akademiji študiral kiparstvo. Nato si je v majhni vasici Siegerstetten v okolici Landshuta postavil kmetijo, atelje in livarno, kjer so nastale njegove plastike.
Oblakovo kiparstvo temelji na neposrednem delu z materialom. Pri nastajanju skulpture so pomembni zamisel, modeliranje in občutek za obliko, pa tudi dobro poznavanje materialov in postopkov izdelave.
Njegovo rokodelsko ozadje je pri tem pomembno. Tesarska izobrazba, izkušnje z delom v bronu z likovne akademije iz likovne akademije in delovne navade od doma so mu omogočale, da je cel proces obvladal sam.
Posebno mesto v njegovem opusu ima bron. Omogoča mu natančno oblikovanje površine, hkrati pa ohranja sledi rok in modeliranja. V njegovih delih se zato umetniška domišljija povezuje z rokodelskim znanjem. Skulptura ni le zamisel, temveč predmet, ki nastaja skozi delo, material in dotik.
OBLIKE, ROJENE IZ NARAVE
Narava kot navdih
Narava je eden najprepoznavnejših virov Oblakovega kiparskega sveta. Že kot otrok je nabiral rože, ki jih mama spletla v šopke za prodajo. Tako je spoznal veliko travniških cvetlic. V njegovih delih srečujemo cvetove, popke, liste, živali in druge organske oblike. Vendar jih praviloma ne posnema dobesedno. Opazuje njihovo rast, gibanje in zgradbo ter jih preoblikuje v nove kiparske forme.
Isti motiv ga lahko zaposluje vedno znova – kot malo plastiko, samostojno skulpturo ali del večje zasnove. Naravne oblike tako postajajo izhodišče za raziskovanje volumna, površine in prostora, pogosto pa tudi za igrivo prehajanje med prepoznavnim in domišljijskim.
DVE OKOLJI, ENA UMETNIŠKA POT
Med Bavarsko in Bledom
Oblakovo življenje in delo sta se desetletja razvijala med Bavarsko in Bledom. München mu je omogočil stik z nemškim umetniškim okoljem, bližnji Landshut pa prostor za profesionalno kiparsko ustvarjanje. V javnem prostoru Landshuta in drugod po Bavarskem je postavljenih več kot dvajset njegovih vodnjakov in prav toliko javnih skulptur.
Bled in Rečica pa sta ostala pomembni osebni in ustvarjalni oporni točki. Ta dvojnost je vidna tudi v njegovem opusu. V njem se srečujejo akademsko kiparsko znanje, izkušnja evropskega umetniškega prostora ter motivi, povezani z naravo in domačim okoljem.
Njegova dela danes najdemo v različnih javnih in zasebnih prostorih, na Bledu pa jih je mogoče odkrivati tudi zunaj galerije – kot del prostora, v katerem je umetnik odraščal in h kateremu se je vedno znova vračal.
