Pojdi na glavo Pojdi na vsebino Pojdi na nogo

Pr’ Mrako – domačija in Galerija Slavko Oblak

ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026 ODPRTO OD 5. 8. 2026

Prostor, kjer preteklost sreča sedanjost.

Mrakova domačija je ohranjen primer podeželske arhitekture iz 17. stoletja in pomemben del kulturne dediščine vasi Rečica. Kot nekdanja premožnejša kmečka hiša s svojo značilno zasnovo in okolico pripoveduje zgodbo o življenju, delu in vrednotah nekdanjih generacij.

Danes domačija zaživi kot prostor doživetja, kjer se preteklost ne predstavlja le skozi zgodovino, temveč skozi prostor in občutek.

KJER ZGODBA ZAŽIVI

Mrakova domačija

Na Mrakovi domačiji zgodbe ne le opazujete, temveč jo doživljate, ko se razkriva skozi prostor. Življenje, delo in umetnost se tukaj ne ločujejo, ampak prepletajo v enotno izkušnjo.

Zgodba se začne pri hiši.
Ta ostaja osrednji simbol domačije – nosilka spomina in pričevalka generacij, ki so tukaj živele in ustvarjale. Čeprav njena notranjost ni dostopna za ogled, njena podoba in prisotnost razkrivata svet, iz katerega izhaja tudi umetnost Slavka Oblaka.

VRNITEV V ODPRTI PROSTOR

Skedenj in vrt kot nadaljevanje izkušnje

Obiskovalcem je na voljo galerija z deli akademskega kiparja Slavka Oblaka, kjer se zgodba domačije prevede v umetniški izraz. Vrt pa to izkušnjo nadaljuje v naravi, ritmu letnih časov in odprtem prostoru.

Mrakova domačija tako ni le pogled v preteklost, temveč prostor, kjer se dediščina na novo interpretira in smiselno povezuje s sodobnim časom.

Odprtje galerije Slavka Oblaka

Po desetletjih ustvarjanja v Nemčiji se je 92-letni kipar Slavko Oblak simbolično vrnil v kraj, kjer se je njegova življenjska zgodba začela – na Bled, v okolje kmetij, domačij in ljudi, iz katerih je zrasla tudi njegova ustvarjalnost.

Pr’ Mrako -  domačija in Galerija Slavko Oblak  je povezala različne plasti blejske zgodbe: nekdanje kmečko življenje in korenine blejskega življa, značilno arhitekturo iz 17. stoletja in alpsko krajino, Oblakove skulpture, ki so bile oblikovane na podlagi spominov iz mladosti, glasbo Alpskega kvinteta ter današnje prebivalce Bleda.

Tako so se srečali preteklost in sedanjost, dom in družina, tradicija in umetnost.

Najpomembnejša zapuščina dogodka pa je povezovanje generacij. Več kot 400 skulptur, ki jih je Slavko Oblak podaril Bledu, se je vrnilo tja, kjer se je njegova pot začela. Osebna zgodba enega umetnika je tako postala skupna dediščina Bleda in dar prihodnjim generacijam.

Zavod za kulturo Bled